Virtualni pogovorni agent EVA – umetna inteligenca za bolj naravno interakcijo z napravami
Izidor Mlakar, Simona Majhenič
Abstract
Eden ključnih izzivov človeku podobnih vmesnikov je smiselna raba subtilnih nejezikovnih signalov v interakciji. Zato je to po eni strani povezano s sinhronizacijo, po drugi pa z zagotavljanjem 'pravilne' interpretacije. Nejezikovni elementi niso zgolj preprosti nadomestki jezikovne vsebine, ampak so dejanske (neintegrirane) sestavine govora. Zato je cilj prispevka razviti pogovorni model za ustvarjanje človeku podobnega pogovora in najti rešitev za čustveno ter personalizirano interakcijo med človekom in strojem. Model ponuja (i) platformo za ustvarjanje 'pogovornega' znanja in virov, (ii) okvir za načrtovanje in ustvarjanje objezikovnega obnašanja in (iii) okvir za izvedbo čustvenega in odzivnega objezikovnega obnašanja s pomočjo izražanja stališč, čustev ter gest, sinhroniziranih z govorom. V drugem poglavju osvetlimo trenutno stanje na področju utelešenih pogovornih agentov. V tretjem poglavju orišemo pogovorni model EVA, kjer je osrednja zamisel oblikovati različne oblike objezikovnega obnašanja (geste) v povezavi z neoznačenim besedilom in širšim družbenim ter pogovornim kontekstom. V četrtem poglavju opisujemo pridobivanje 'pogovornega' znanja in potrebnih virov, ustvarjenih s pomočjo označevanja spontanega dialoga in korpusno analizo. Skupaj s petim poglavjem nato opisujemo, kako te vire vključimo v dvostopenjski pristop samodejnega ustvarjanja objezikovnega obnašanja. Prispevek sklenemo s študijo primera in prikazom sinteze objezikovnega obnašanja utelešenega pogovornega agenta EVA (Rojc et al. 2017).