Jezik naravoslovja in razvijanje naravoslovne pismenosti
Jana Ambrožič‐Dolinšek
Abstract
Prvi stik otroka s SDTJ je vrtec oziroma šola, kjer se otrok ob lastnem jeziku hkrati uči STDJ in drugih predmetnih področij, v našem primeru naravoslovja. Cilj poglavja je pokazati, kako na osnovi kurikulov za vrtce in učnih načrtih za osnovno šolo hkrati učiti naravoslovje in SDTJ. Najprej smo predstavili naravo naravoslovne pismenosti. Zgodnje naravoslovje v osnovi vključuje usvajanje novega besednjaka in se s spoznavanjem domačega okolja približuje naravnemu usvajanju jezika, zato je učenje SDTJ naravno in spontano. Kasnejše učenje naravoslovja v povezavi z učenjem SDTJ je manj spontano in je v povezavi z naravoslovjem najuspešnejše, kadar vključuje avtentične situacije, za katere imajo otroci željo in namen, da se jih naučijo. Predstavili smo primere sodobnih raziskav na področju razvoja jezika naravoslovja in naravoslovne pismenosti, ki v ospredje raziskovanja postavljajo uspešnost razvoja terminov in naravoslovnih pojmov preko na otroka osredotočenega poučevanja. Sledi nekaj primerov dobre prakse, povzetih po domačih in tujih virih.